Vsi se zavedamo, da smo zaposleni najšibkejši člen vsake varnostne verige. Večina človeških napak, ki vodijo v varnostne incidente je posledica nepozornosti, nezbranosti ali malomarnosti, in odpravljanju teh napak je namenjena večina usposabljanj in izobraževanj. Vendar pa ta blog ni namenjen temu, da bomo znova opozarjali na pomen izobraževanj in usposabljanj zaposlenih. Ne, s tem blogom želimo izpostaviti napake zaposlenih, ki niso posledica nepozornosti ali malomarnosti, temveč so povzročene namerno.
Namerno delovanje v škodo podjetja – notranja grožnja
Notranje grožnje izvirajo pri posameznikih, ki se nahajajo znotraj podjetja, kot na primer zaposleni, pogodbeni delavci ali poslovni partnerji in imajo dostop do občutljivih podatkov ali sistemov. Ti posamezniki želijo s svojim delovanjem podjetju povzročiti posredno ali neposredno škodo. Razlogi za to so lahko različni – od finančnih težav, nezadovoljstva z delom, pa do ideoloških prepričanj. Ker gre za namerno in načrtno delovanje, lahko notranje grožnje v podjetju povzročijo bistveno večjo škodo kot napake, ki so posledica malomarnosti. Upravljanje z notranjimi grožnjami je zato ključno za zaščito občutljivih informacij, intelektualne lastnine in ohranjanje integritete podjetja.
Kako preprečiti notranje grožnje?
- Ozaveščanje in usposabljanje zaposlenih: Redno usposabljanje in ozaveščanje o varnostnih politikah in protokolih ter o opozorilnih znakih notranjih groženj lahko znatno pripomore k pravočasnemu prepoznavanju in preprečevanju notranjih groženj.
- Sistem preverjanja ozadja: Pred zaposlitvijo ali sklenitvijo pogodbe je nujno potrebno izvesti temeljit proces preverjanja ozadja. To še posebej velja za posamezniki, ki se bodo zaposlili na delovnih mestih z visoko stopnjo odgovornosti. S preverjanjem ozadja pred zaposlitvijo lahko pravočasno identificiramo opozorilne znake, ki bi lahko predstavljalo tveganje za naše podjetje.
- “Need to know”: Zaposleni naj imajo dostop zgolj do informacij in virov, ki jih potrebujejo za nemoteno in uspešno opravljanje delovnih nalog. S tem onemogočimo možnost širšega odtekanja poslovnih skrivnosti.
- Merjenje organizacijske klime: Nezadovoljstvo z delovnim mestom, delodajalcem ali sodelavci je eden najpogostejših vzrokov za namerno, škodno delovanje. Poskrbite, da boste v ekipi zagotavljali kar se da dobre odnose in pravočasno prepoznavali zaposlene, ki ne delujejo kot del homogenega kolektiva.
- Vzpostavitev jasnega protokola za prijavo nepravilnosti: Zaposlenim predajte jasna navodila in napotke kako ravnati, če zaznajo kakršnekoli nepravilnosti, ki bi lahko vodile v razvoj notranjih groženj – seveda brez strahu pred povračilnimi ukrepi.
Upravljanje z notranjimi grožnjami zahteva celovit pristop, ki združuje tehnologijo, procese in varnostno kulturo podjetja. Z ozaveščanjem zaposlenih, učinkovitimi politikami in uporabo naprednih tehnologij lahko podjetja učinkovito zmanjšajo svojo izpostavljenost na pojav notranjih groženj.
Zavedanje, da je lahko vsak zaposleni tako del problema kot tudi del rešitve, je ključno za zagotavljanje varnega in zaupanja vrednega delovnega okolja.
